J Italije (2014) – “Napoli”

April 14, 2014
Posted in Potovanja
April 14, 2014 Andrej Pulko

Neapelj, Napoli, Napule

Neapelj (italijansko Napoli, napolitansko: Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj. Mesto ob severni strani istoimenskega zaliva šteje okoli 1 milijon prebivalcev, skupaj s prebivalci predmestij pa okoli 3,7 milijone. Leži ob aktivnem ognjeniku Vezuv. V mestu stoji znamenita operna hiša Teatro San Carlo.

Neapelj velja za rojstno mesto pice.

Rojstni kraj pice

Neapelj ali še lepše Napoli je še mnogo več kot le rojstno mesto pice. Je kraj, ki pooseblja Italijo, italijanski način življenja. Tukaj je na enem mestu zbrano praktično vse, kar dela življenje zanimivo in lepo. Pogled na Neapeljski zaliv zaključujejo otoki Ischia, Procida in Capri. Z druge strani ga varuje in hkrati opominja na minljivost mogočen Vezuv. Zaliv z južne strani zaključuje polotok Campanella, kjer se s Sorrentom prične ena izmed najbolj romantičnih poti.

Neapelj je zrasel na področju z izredno bogato zgodovino, ki sega nekako v 600 let p.n.št. Nosi dediščino krajev kot so Pomeji, Herkulanum, Oplontis,…

Potem imamo tukaj še sedež slovite neapeljske mafije, camorre. Neapelj je kot fatalna ženska, ima skoraj vse o čemer na glas ali samo na tiho sanjamo. Je čudovita, lepa, temperamentna, samozavestna in hkrati graciozna, zna pa biti tudi nepredvidljiva. Potrebuje občinstvo kot tudi občinstvo potrebuje njo. Je kraj kjer doživivljamo fenomen življenja z vsemi čuti.

Ves čas sva bila zelo na kratko s časom, tako je bilo tudi danes. Za Neapelj sva prihranila nedeljski popoldan. To ni bilo slučajno. Tako sva planirala, saj sva menila, da zna biti v nedeljo še najmanjša gneča. Izkazalo se je, da sva imela precej prav. Kakšen dan prej, sva bila še v dvomih ali naj greva z avtom, ali ga naj pustiva v Sorrentu in dalje z avtobusom. Po glavi nama je šla varnost, kraje,… Odločiva se za bolj hrabro ali pa je to mogoče bolj nepremišljena varianta? Saj je vseeno, skratka šla sva z avtom.

Parkiranje v Neaplju?

Brez težav sva z avtom prišla prav do centra mesta. Sedaj je pred nama zgolj še ena malo težja naloga in sicer poiskati mesto, kjer lahko parkirava avto. Slediti pričneva eni izmed označb za parkirno hišo. Table naju vodijo z glavne ceste v stransko ulico, nato še dalje v še bolj stransko in na koncu v slepo ulico. Znajdeva se pred kletjo, kjer je privatna majhna garažna hiša. Možak nama z gesto pokaže naj avto pustiva kar pri njem. To že, ampak ko mi še reče naj mu dam ključe, pa mi ravno ni bilo več vseeno. Sedaj sem brez avta in ključev. Napiše neki listek in ciao ragazzi!

Malo se z Zorico spogledava in kot že toliko krat si rečeva, bo že kakor mora biti. Že po parih metrih vse skupaj potisnema nazaj, za kasneje.

Kmalu sva na glavni ulici. Pred nama morje, Neapeljski grad (Castel dell’Ovo) in ulica polna ljudi in dogajanja. Sedaj pa sva si zaslužila pivo. Poiščeva prosto mesto za eno izmed mizic na ulici. Dva espersa in veliko pivo. Užitek je popoln. Čudovit, sončen, pomladanski dan. Pred nama se pojavljajo in izginjajo zanimivi liki. Med mizami si služijo denar napolitanski pevci. Že samo pogled na njih je čista prispodoba Neaplja. Urban kaos.

Kamor koli se ozreš, povsod kadri kot z razglednice. Na morju se vrsti množica belih jader, pogled nekoliko levo se ustavi na gradu, ki je zrasel z morja, pogledam še malenkost levo in pogled se ustavi na mogočnem Vezuvu, ki kakor stražar bdi nad mestom. Pogled na drugo stran. Otroci sredi promenade igrajo nogomet. V ozadju se mesto rahlo dviga in s svojimi barvitimi stavbami ustvarja videz šopka, ki oklepa morje. Lepo.

Neapelj naju je navdušil s svojo neizmerno energijo.  Vsekakor ena izmed prioritetnih naslednjih destinacij. Kakšen teden čistega Neaplja, mogoče še Capri in Ischia, ki sva ju sedaj morala izpustiti.

,