4. Etapa – Mardin in Gobekli Tepe (Po Turčiji 2022)

October 15, 2023
October 15, 2023 Andrej Pulko

Mardin

Vozimo proti zahodu. Nekako mi je ta del Turčije najbolj pri srcu. Pokrajina se toliko spremeni, da se popolnoma zavedaš, da prihajaš v drugi svet. Pred nami je Mardin, mesto katerega izvor je toliko v preteklost, da pravzaprav nihče ne ve kdo ga je ustanovil. V neposredni bližini se nahaja Dara, ki je še starejša. Nato nas poti proti nam izredno ljubi gori Nemrut Dagi in nato še dlje proti zahodu do arheološkega najdbišča Gobekli Tepe, ki je iz temeljev pretresel pojmovanje zgodovine, kot so nas učili v šoli.

Mardin je slikovito mesto, ki se nahaja na jugovzhodu Turčije. Znana je po svojih čudovitih kamnitih hišah, ki so obogatene z izrezbami in detajli, ter po svoji bogati zgodovinski in kulturni dediščini. Mesto se dviga na hribu in ponuja osupljive razglede na okoliško pokrajino, vključno z ravninami Mezopotamije in gorovjem Taurus v daljavi. V Mardinu se prepletajo različne kulture, kar se odraža v jeziku, kulinarični ponudbi, oblačilih in običajih prebivalcev. Staro mestno jedro Mardin je uvrščeno na seznam svetovne dediščine Unesca zaradi svoje edinstvene arhitekture in kulturnega pomena. To mesto je privlačna destinacija za turiste, ki iščejo edinstveno mešanico zgodovine, kulture in slikovite pokrajine.

TURKEY_2022_0613

4. ETAPA – VRHUNCI

– bivanje v starodavnem mestu Mardin

– sprehod po ulicah Mardina pred sončnim vzhodom

– ogled Dare, naselbine iz prvih dneh naše civilizacije

– uživanje ob sončnem zahodu na gori Nemrut Dagi

– obisk “najstarejšega templja” na svetu Gobekli Tepe

V Mardinu smo zgolj prespali. Prespali smo v butičnem hotelu, kjer so nas gostili izredno prijazni lastniki. Prvi prizor prihoda v hotel se je ponovil že kot nič kolikokrat. Ob pogledu na Aisho dobijo velike oči, ampak resnično velike. Potem nastane nekaj trenutkov mučne tišine, ki jo kar na hitro prekinem. Prekinem jo z zagotovili, da glede Aishe na rabijo skrbeti prav nič in da bo vse OK. Le kakšne pol ure njene prisotnosti je dovolj, da se ljudje okoli nje popolnoma sprostijo. Po enem dnevu pa se večina želi z njo že fotografirat, najpogumnejši pa jo celo pobožat ali celo objet. Tako je bilo tudi tukaj.

Družinski hotel je bil narejen iz starih objektov, ki se že stoletja nahajajo na tem griču. Popolnoma so me prevzele terase, ki v večih  nivojih sledijo naravnemu profilu pobočja. Ob uživanju čaja in s pogledom na ravnice Mezopotamije, sem se resnično zavedal, da stojim na pragu popolnoma drugačnega sveta.

TURKEY_2022_0601

Bivanje v Mardinu je bilo absolutno prekratko. Že naslednje jutro smo morali naprej. Naprej do skrajne južne točke Turčije. Na tromejo med Turčijo, Sirijo in Irakom. Namenjeni smo bili do starodavne naselbine v jamah oziroma votlinah do Dare. Po Dari pa proti enemu izmed če ne proti absolutnemu vrhuncu tokratnega potovanja, proti Gobekli Tepeju.

Dara

Zgodovinski pomen Dare sega nazaj v antiko. V času perzijskega vladarja Darija I. (Dare), je bilo to območje pomembno zaradi svoje strateške lege, saj se nahaja blizu meje med perzijskim imperijem in Rimskim cesarstvom. V kasnejših obdobjih je bilo mesto pogosto prizorišče spopadov med različnimi vojaškimi silami.

V bizantinskem obdobju je Dare postalo pomembno utrjeno mesto, ki je ščitilo vzhodno mejo Bizantinskega cesarstva pred perzijskimi napadi. Mesto je imelo impozantne obzidje, ki ga je zgradil cesar Justinian I., in v njem so bile številne cerkve, javne zgradbe in palače.

Dara je bila tudi pomembna trgovska postaja na svileni poti in je imela vlogo pri širjenju različnih kultur in religij. Vendar je mesto doživelo upad v obdobju islamske ekspanzije in kasneje mongolske invazije.

Vir: AI

Čeprav smo že sredi septembra, je vročina neznosna. Ura je le še kakšnih 9:00 – 10:00 in že je kakšnih 40°C. Sonce tako pripeka, da se je Zorica odločila ostati ob avtu v senci, midva z Aisho pa na kratko raziskovanje. Ni ga večjega užitka, kot se potikat po ostankih starodavnih civilizacij. Upam, da ta del otroka v meni ne bo nikoli umrl.

TURKEY_2022_0697

Nekaj časa še z Aisho iščeva zavetje v senci ib visokih stenah in v kakšni votlini, vendar kmalu vročina naredi svoje. Kapitulirava in se odpraviva nazaj proti avtu. Za tokrat bo dovolj. Vtisnila se nama je v spomin in ustvarila je željo po dodatnem raziskovanju, ki pa ga bova morala prestaviti na kakšno kasnejšo priložnost.

Proti najstarejšemu templju na svetu, proti Gobekli Tepe

Ure in ure bi lahko gledal oddaje o zgodovini, arheologiji, starih civilizacijah,… Težko opišem kakšno zadovoljstvo je stopiti na prizorišče, ki si ga še včeraj gledal na TV-ju. Čeprav pomen Gobekli Tepeja še ni povsem jasen, se ta trenutek predvideva, da je bil v osnovi namenjen kot svetišče. Kakor daleč nam trenutno znanje sega, je to eden če ne celo prvi tempelj naše zgodovine. Sam sicer imam drugačno teorijo, tukaj mislim glede naše civilizacije in civilizacij, ki so obstajale že pred nami. Vendar ta trenutek ne bom nakladal o svojih razmišljanjih in prepričanjih.

TURKEY_2022_0754

Göbekli Tepe je arheološko najdišče, ki se nahaja v jugovzhodni Turčiji, v bližini mesta Şanlıurfa. To je izjemno pomembno najdišče, saj predstavlja eno najstarejših znanih verskih struktur na svetu. Tudi čeprav se to najdišče imenuje “góbelj” ali “gobekli,” kar pomeni “velika gomila” v turščini, dejansko gre za kompleks kamnitih stebrov in struktur.

Tukaj je nekaj ključnih informacij o Göbekli Tepe:

  1. Starost: Göbekli Tepe je ocenjen kot star okoli 11.600 let (iz obdobja pred 9600 pr. n. št.), kar ga postavlja v obdobje zgodnje neolitske dobe. To pomeni, da je starejši od mnogih drugih znanih arheoloških najdišč, vključno s piramidami v Egiptu.
  2. Kamnite strukture: Najdišče vsebuje kamnite stebre in krožne strukture, znane kot “templji”. Ti templji vsebujejo reliefne izrezljane slike divjih živali, ptic, človeških figur in abstraktnih simbolov. Vsak stolp je visok in okrašen z različnimi motivi.
  3. Verski pomen: Številni arheologi in zgodovinarji verjamejo, da je bil Göbekli Tepe pomemben verski center. Te strukture naj bi bile uporabljene za obrede in verske obrede. Njihova kompleksna izdelava in umetnostna dela na stebrih kažejo na pomembnost tega kraja v zgodovini religije in kulture.
  4. Arheološke raziskave: Göbekli Tepe je bil odkrit leta 1994 in od takrat so potekale obsežne arheološke raziskave. Odkritja na tem mestu so prinesla nove vpoglede v razvoj človeške družbe, religije in umetnosti v zgodnjem neolitu.

Göbekli Tepe je zato edinstveno arheološko najdišče, ki je preoblikovalo naše razumevanje človeške zgodovine in religioznih praks. To je eno najpomembnejših odkritij 21. stoletja in je bilo vključeno na seznam svetovne dediščine Unesca leta 2018.

TURKEY_2022_0769

Obisk Gobekli Tepeja vsekakor priporočam. Priporočam, da si vzamete čas in poskusite začutit atmosfero, ki tukaj vlada. Fantastičen uvod vam je lahko odlična interaktivne predstavitev, ki je pripravljena v muzeju, ki se nahaja kakšen dober kilometer od samega najdišča. Glasba, vizualni efekti nas kar prestavijo dobrih 12.000 let v preteklost.

Naslednja stvar, kar bi jo priporočal je, da se do najdišče sprehodite. Možen je namreč brezplačen prevoz s majhnimi avtobusi, ki so del arheološkega parka, vendar vsekakor priporočam sprehod. namreč, ko se boste počasi vzpenjali po griču boste imeli čas opazovati in se vključiti v prelepo okolje, ki ga predstavljajo griči, ki najdišče obkrožajo.

Preživeti pozno popoldne na takšnem kraju je velik privilegij.

ČETRTA ETAPA

Kampiranje in hiking pod goro Nemrut Dagi

Še popolnoma pod vtisom Gobekli Tepeja že nadaljujemo pot v nam znane kraje. Vozimo namreč proti gori Nemrut Dagi. Nisem prepričan, ali bom sedaj tretjič ali celo četrtič stopil pod tumulus kralja Antioha I in popolnoma sem prepričan, da me bo prevzel kot tedaj, ko sem stopil na njen vrh prvič. Pogled na podobe grških bogov na zahodni strani ter na podobe perzijskih na vzhodni strani je slika, ki zelo težko gre iz spomina. Še posebej ko te podobe zreš ob prvih sončnih žarkih ali ob žarkih poslavljajočega se dne. Zame, je to eno izmed najbolj transcendentalnih izkušenj.

TURKEY_2022_0952

Kampiranje pod goro Nemrut Dagi je predstavljal tudi dan oddiha, ki pa smo ga seveda preživeli precej aktivno. Celotno področje osrednje južne Turčije je prepolno ostankov neverjetno bogate zgodovine, ki sega v najzgodnejša obdobja naše civilizacije. Najdišč je toliko, da na mnogih boste popolnoma sami. Mogoče boste tu in tam srečali kakšnega domačina, ampak praviloma boste popolnoma sami. Obdajala vas bo le tišina ter osupljiva pokrajina.

TURKEY_2022_0862

Večerni vzpon pod tumulus kralja Antioha I.

Zelo malo je trenutkov, ki vas bodo tako osupnili, kot je pogled z vrha gore. Gora Nemrut Dağı je bila uvrščena na seznam svetovne dediščine Unesca zaradi svoje izjemne kulturne in zgodovinske vrednosti. To območje je ključno za razumevanje zgodovine in kulture v tem delu sveta in ostaja eno izmed najbolj impresivnih zgodovinskih krajev v Turčiji.

Tam nekje daleč na zahodu, sonce izginja za gorami. Še zadnji sončni žarki in kamnite podobe, ki zrejo proti vzhodu in zahodu, bo objela tema. Vse do naslednjega jutra, ko bodo sonce ponovno pozdravile. Mistični ritual, ki se pojavlja že zadnjih 2.000 let. Težko opisljivo, ampak nekaj mističnega je tukaj. Polne zanosa nas čaka spust do avta in nato še dolg spust do našega kampa. V popolni temi in z manjšim cmokom, prispemo na parkirišče. Zadnjih 10 min me preganjajo misli in strah pred spustom. Na tej gori oziroma ob spustu z nje, sem že dva krat popolnoma pregrel zavore. Občutek nemoči ob tem je resnično neprijeten. Vsakih 5 min ustavim in čakam, da se zavore koliko toliko ohladijo. Ta postopek ponovim ne kolikokrat in končno smo na varnem. Hvala za prečudovit dan in hvala za varno vrnitev. Nasvidenje do naslednjič.

TURKEY_2022_0958

Našo potovanje se preveša v drugo polovico. Geografsko se že vračamo, po dnevih pa smo ravno nekje na polovici. Sedaj nas bo pot vodila v osrednji del Turčije, do njihove legendarne in edinstvene pokrajine Kapadokije, ki pa jo bomo raziskali širše. Z Maticem sva jo spoznavala že pred leti, sedaj pa bi želel da to naravno čudo doživi tudi moja draga žena, Zorica.

Gremo in, da vidimo kaj nam bo pot prinesla.

, ,